Polkovnik Jože Ervin Prislan
1952 - 2002
Jože Ervin Prislan se je rodil 14. februarja 1952 kot kmečki sin Vinkota in matere Štefanje Prislan. Že kot otrok je imel Ervin veliko prijateljev. Bil je vesele narave. Rad je poprijel za različna kmečka opravila in se vključeval v utrip življenja kraja.
Z osmimi leti se je vključil v mlade vrste šaleških gasilcev in se družil z mladinci ter bratoma, ki so organizirali različne kulturne in športne prireditve ter razvijali različne ljudske običaje na vasi.
Po osnovni šoli, ga pot izobraževanja vodi v Novi Sad, na srednjo vojno medicinsko šolo. Po imenovanju v čin vodnika je bil razporejen v Garnizonsko ambulanto v Postojno.
Aktivno je deloval v Rdečem križu in se vključil v delo takratnih DPO. Vse življenje se je izobraževal in na visoki šoli za telesno kulturo pridobil naziv »trener plavanja«. V letu 1974 je bil na lastno željo premeščen v Garnizijo Celje, kmalu zatem je opravil izpit za čin podporočnika in bil prerazporejen v službo referenta sanitetne službe v komandi polka.
Tako se mu je izpolnila velika želja službovati v bližini rojstnega kraja, živeti doma z družino, se v Šaleški dolini vključiti v širši utrip življenja in dela.
Januarja 1976 je bil najaktivnejši pobudnik za ustanovitev Plavalnega kluba Velenje. Ves ta čas je bil povezan z delom v klubu:bil je prvi plavalni trener, bil je predsednik kluba, bil je aktiven v organih Plavalne zveze Slovenije, opravljal je funkcijo delegata na prvenstvih R Slovenije,bil je član predsedstva Športne zveze Velenje.Z njegovo pomočjo je Plavalni klub postajal vse prepoznavnejši po dobrem delu in izvrstnih športnih rezultatih. Svoje trenersko delo, pa delo klubskega funkcionarja je znal povezati z izjemnimi organizacijskimi sposobnostmi.Vedno je našel strokovne načine za razrešitev težav in se učinkovito spoprijemal s teškimi in nepričakovanimi situacijami. Imel je posluh za mlade, znal jih je na svoj način vzpodbujati in usmerjati k športnemu načinu življenja. Bil je kažipot vztrajnega dela, delovne vneme, pristnega in jasnega stika z mladimi.
Dale Carnegie je zapisal:
» Učiti se govorenja pred publiko je natančno enako,
kot učiti se plavati.
V obeh primerih je najboljši učitelj praksa.
In največja ovira strah.«
Ni ga bilo strah, bil je dober učitelj,
bil je naš prijatelj .....
Vsakodnevna službena potovanja so mu onemogočala širšo družbeno angažiranje, zato se je v letu 1981 zaposlil na oddelku za Ljudsko obrambo občine Velenje. Po zaposlitvi v domačem kraju se je njegova aktivnost stopnjevala in povečevala.
Ervin je imel izjemne organizacijske sposobnosti, strokovne načine za razrešitev težav in se znal učinkovito spoprijemati s težkimi in nepričakovanimi situacijami. Zato ni naključje, da so mu bile zaupane številne in odgovome naloge v družbenem in društvenem življenju.
Poleg že omenjenih funkcij na področju plavalnega športa je bil predsednik Zveze telesno kulturnih organizacij Velenje, predsednik Občinske telesno kulturne skupnosti, deloval je organih SIS, posebej na področju športa, bil je član predsedstva gasilskega društva Šalek, v katerem je vodil področje prve pomoči in sodeloval v reševalnih akcijah v primeru poplav in požarov. Bil pa je tudi predsednik osnovne organizacije ZRVS v Šaleku. Njegova delovna pot pa je bila vseskozi vezana z nalogami in funkcijami na področju obrambnih priprav in obrambe domovine.
Bil je član IS Skupščine občine Velenje, zadolžen za obrambne in notranje zadeve. V letu 1983 je bil razporejen na naloge poveljnika (komandanta) OŠTO Velenje. Z njegovim prihodom med nas "teritorialce" smo dobili mladega strokovnjaka in odgovornega vodjo, ki je znal in zmogel tesno povezati štab v homogeno ekipo, ki je s podrejenimi poveljstvi enot odlično sodelovala. Obrambna usposobljenost pa se je povečevala. Bil je načelnik maneverske strukture narodne zaščite. Ervinu so bile zaupane tudi naloge v osmem Pokrajinskem poveljstvu zahodno Štajerske pokrajine v Celju. Nato se je vrnil v Velenje na naloge poveljnika v Območnem štabu TO za Velenjsko - Mozirsko področje.
Ervinovo ime, pa je bilo tesno povezano z pomembnimi odločitvami in nalogami v času razdruževanja nekdanje skupne države Jugoslavije in osamosvojitvene vojne za Slovenijo. 0 tem govorijo naslednji dogodki:
Še bi lahko naštevali in opisali pomembne aktivnosti in operacije enot, ki jih je Območni štab pod vodstvom Ervina in poveljstva enot izvajal v najtežjih trenutkih osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Povedana dejstva, kratek opis dogajanj, teh bolečih dni, zaključujemo z Ervinovo izjavo: « Najpomembneje je, da nismo imeli žrtev, kljub temu, da smo sodelovali v boju«. Uspešno smo uresničili zadane naloge, ki so bile plod modrih odločitev.
Po vojni in organizacijskih spremembah, pot dela Ervin nadaljuje v enotah SV in General štabu SV, kjer je opravljal odgovorne častniške dolžnosti samostojnega pomočnika za zdravstveno načrtovanje in usposabljanje. Sodeloval pa je v več humanitarnih akcijah izven naše države. Veliko je sodeloval pri povezovanju Zdravstvenega doma Velenje in SV.
Poleg službe, je opravljal tudi pomembne naloge v veteranski in častniški organizaciji in bil član prvega najvišjega organa Združenja veteranov vojne za Slovenijo.
Za svoje delo je prejel več priznanj in državnih odlikovanj:
SREBRNO MEDALJO GENERALAMAJSTRA , BRONASTO MEDALJO UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE, BRONASTO MEDALJO SLOVENSKE VARNOST VOJSKE, ZNAK OBRANILI DOMOVINO, MEDALJO MIRU ZA SODELOVANJE V HUMANITARNI ORGANIZACIJI V TUJINI, BOJNI ZNAK DRAVOGRAD, ZNAK VETERANA NARODNE ZAŠČITE, SPOMINSKI ZNAK PRELET GAZELE, PRIZNANJE ŠPORTNE ZVEZE VELENJE- ZLATO PLAKETO, VEČ PRIZNANJ IN POKALOV NA PODROČJU ŠPORTA IN GASILCEV.
Ervin pa je bil ponosen na svoj rodni kraj in rodno domačijo. Veliko je gradil, ustvarjal in spreminjal namembnost objektov na domačiji. Veliko se je ukvarjal z rejo živali, konji pa so bili njegov velik konjiček. lmel je velik posluh za razvoj Šaleka, zato je sodeloval v številnih aktivnostih lepo urejenega kraja s pomembnimi kulturnimi spomeniki.
lzgubili smo velikega prijatelja, domačina, Šalečana, Velenjčana, ponosnega sina Prislanove družine, moža, očeta, dedka, častnika Slovenske vojske na polkovniškem položaju, vojnega veterana, nekdanjega poveljnika TO Velenje, človeka, ki se je zapisal življenju in delu na športnem področju, gasilcem in nudenju pomoči ljudem v nesreči, velikega ljubitelja svojega kraja in domovine Slovenije.
Vedno se ga bomo spominjali kot brezkompromisnega, včasih tudi ostrega sogovornika, ki je vedno povedal, kar je mislil. Veliko je ustvarjal in gradil. Veliko je dal mladim, jih znal na svoj način vzpodbujati in usmerjati k športnemu načinu življenja. Nadvse je ljubil svojo domovino in jo branil. Povsod, kjer je teklo njegovo življenje je imel veliko prijateljev.
Hvala ti za vsa plemenita dejanja in dela. Lepo je bilo biti tvoj sodelavec in prijatelj. Ohranjali te bomo v lepem spominu.
Jože Ervin Prislan nas je zapustil 11. maja 2002.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj
© Zdenko Zajc - OZVVS Šoštanj