Množico je v uvodu nagovoril  župan gostiteljske občine Boris Popovič. Slavnostni govornik na proslavi pa je bil predsednik Danilo Türk, ki je poudaril: »Pred 20 leti, natančno ob 23.45 uri se je poslednji vojak poražene Jugoslovanske armade vkrcal na malteški trajekt Venus in s tem se je končala še zadnja vojaška prisotnost jugslovanske vojske na slovenskem ozemlju. V tej varnostni operaciji je sodelovalo osem članov poveljstva operativne akcije, 58 pripadnikov posebne enote milice iz UNZ Koper, 22 pripadnikov specialne enote MNZ, 28 pripadnikov specialne enote MORiS in Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, 4 pripadniki varnostno-informativne službe in 20 pripadnikov varnostne službe Luke Koper. Tistega dne natančno opolnoči so se oglasile sirene in zazvonili zvonovi v suvereni Sloveniji.« »Petindvajseti oktober 1991 je bil izjemen dan, dan, ki je neizbrisno zaznamoval podobo o Sloveniji in o naši sposobnosti premagati vse ovire ter zagotoviti popolno oblast naše države na našem ozemlju,« je še dejal predsednik Danilo Türk.

PRED DVAJSETIMI LETI

Iz koprskega pristanišča je pred 20 leti v noči s 25. na 26. oktober odplula ladja z zadnjimi vojaki jugoslovanske vojske. To je bilo sklepno dejanje v osamosvajanju Slovenije, številni pa ta dan štejejo celo za vrh dogajanj v procesu slovenske osamosvojitve, ki se je začel s prvimi svobodnimi volitvami aprila 1990.
 

Po prvih svobodnih volitvah se je osamosvajanje nadaljevalo z ustanovitvijo Manevrske strukture narodne zaščite kot posledico razoroževanja takratne slovenske Teritorialne obrambe in referendumom za samostojnost, v zaključno fazo pa je prešel z desetdnevno vojno za Slovenijo.
 

Slovenska skupščina je namreč 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Oboroženi spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija.
 

Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.
 

Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih prišlo do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t.i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina.
 

Slovenijo je v pogajanjih o odhodu JLA zastopala t.i. Bogatajeva komisija, ki je po podpisu brionske deklaracije 7. julija 1991 dobila pooblastilo, da se pogaja z JLA o vseh podrobnostih njenega umika in o vrnitvi vojaške opreme.
 

Za umik JLA iz Slovenije je obstajalo kar nekaj scenarijev in možnih poti, od umika preko Madžarske do odhoda iz tržaškega pristanišča, kot možnost pa so omenjali tudi umik iz koprskega pristanišča. Do končne odločitve je prišlo na pogajanjih 18. oktobra v Ljubljani, kjer so se predstavniki obeh strani dogovorili o vseh podrobnostih umika armade iz Slovenije.
 

Iz pristanišča v Kopru se je jugoslovanska armada začela umikati 20. oktobra 1991, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Na slovenski strani je umik JLA nadzorovalo in varovalo 152 ljudi. Zadnji vojaki JLA so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. Tako je mogoče reči, da je do polnoči 25. oktobra 1991 slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak jugoslovanske armade.
 

Obeleževanje odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije je v preteklih letih potekalo različno, na različnih krajih in v različnih organizacijah. Običajno se v organizaciji izmenjujeta veteranski združenji Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in Zveza policijskih veteranskih društev Sever (Združenje Sever).

Dodaj komentar