Zvezo veteranov vojne za Slovenijo bo odslej vodil Ladislav Lipič

 

Predstavitev programa novo izvoljenega predsednika ZVVS Ladislava Lipiča
Kandidatura in program dela Zveze veteranov vojne za Slovenijo 2012-2016

 

Temeljna izhodišča

 

UVOD

 

V procesu odločanja, ali sprejeti izziv in se odločiti za kandidaturo, tako kot to predpisuje naš Statut, sem opravil številne razgovore s kolegi veterani. Vzpodbuda je namreč prišla iz vrst veteranov in čutil sem se dolžan posvetovati se pred svojo odločitvijo z vsemi, ki lahko k izboljšanju (povečanju) učinkovitosti dela in ugleda tako veterank in veteranov kot tudi same organizacije, dajo svoj prispevek. Sam se namreč čutim nekoliko prikrajšanega za neposredne izkušnje, ki jih kot član v sami veteranski organizaciji nisem uspel pridobiti s svojim neposrednim delom. To sem poskušal nadoknaditi z dobrim sodelovanjem in z raznimi drugimi oblikami dela z vseh položajev, ki sem jih zasedal. Tako je bilo še v Mariboru, kjer sem opravljal dolžnost pomočnika poveljnika za zaledje in kasneje poveljnika pokrajine kakor tudi s položaja načelnika GŠ SV. Tudi danes kot svetovalec predsednika RS in udeleženec sestankov veteranskih in domoljubnih organizacij, združenih v koordinaciji, imam priložnost seznanjati se z delom in razmerami v ZVVS in pomagati po najboljših močeh ter ustvarjati pogoje za dobro, uspešno in učinkovito delo ter njeno prepoznavnost doma in na mednarodnem področju.

 

VSEBINA

 

Letošnji Glavni zbor in volitve najpomembnejših organov ZVVS za naslednje štiriletno obdobje se dogaja v času, ki ni najbolj prijazen čas. To še posebej občutijo tisti naši državljani in državljanke, kateri so ostali in še ostajajo brez stalnega vira sredstev za preživljanje. Na žalost so med njimi tudi svojci padlih v osamosvojitveni vojni in tudi tisti, ki so z orožjem v roki podpirali našo osamosvojitev in prav zato sem prepričan, da naša prva in najpomembnejša naloga mora biti skrb za izboljšanje statusa vseh veteranov, še posebej pa skrb za ranjene, vojne invalide, za otroke in svojce padlih v Vojni za Slovenijo 1991. Posebej pa izpostavljam skrb in iskanje možnosti za ustrezno pomoč tistim veterankam in veteranom, ki so ostali brez stalnih virov za preživljanje. S tem ne posegamo v socialno politiko države, ki bi morala biti do te kategorije veterank in veteranov bolj prepoznavna in predvsem bolj prizanesljiva. Razumemo razmere in razumemo skrb za prihodnost države, za katero so umirali ljudje z imeni in priimki, pripadniki TO, milice in tudi civilisti, verujoč, da se borijo za nekaj boljšega, kot so doživljali v takratni državi. Sedanjih razmer ne dramatiziram in verjamem, da se bodo našle ustrezne rešitve. Sem pa dolžan opozoriti na nujnost prevlade razuma v splošni varčevalni naravnanosti, ki vsak dan bolj prevladuje in ne motivira tiste, ki edini lahko zagotovijo uspeh načrtovanih ukrepov. Danes ni čas za iskanje in kazanje s prstom na nekakšna ozadja, ampak je čas za mobilizacijo razuma vseh, ki doživljamo to državo tudi kot našo domovino. Zato tudi tu, na našem volilnem glavnem zboru ZVVS želim poudariti pomen "načela solidarnosti" znotraj naše strukture.

 

Glede izražene skrbi in iskanje ustreznih rešitev za naše veteranke in veterane se zavedam, da bomo ob tem naleteli na razlage državne administracije, da smo pred zakonom vsi enaki. Razumemo tudi, da bodo to razlagali tudi in predvsem takšni, ki niso sodelovali v takratnih zgodovinskih dogodkih in o njih ne vedo veliko ali celo nič. Kljub temu sem prepričan, da bodo naša moledovanja po različnih ministrstvih prinesla ustrezne rezultate. Mislim pa, da je potrebno iskati rešitve v dogovoru s samo Vlado in nato zakonodajalcem, saj le ta omogoča spremembo zakonodaje. Skratka, o spremembah Zakona o vojnih veteranih je bilo že do sedaj veliko razprav in tudi pripravljenih predlogov, ki so bili posredovani ustreznim ministrstvom. Sedaj bo priložnost za dokončanje tega procesa, katerega ocenjujem kot pomembnega za vse veteranke in veterane, zavedajoč se težavnosti in zahtevnosti razmer, v katerih smo se znašli. V zadnjih dnevih se sicer govori o spremembi Zakona, vendar ne o takšni, kakršno smo predlagali in si jo želeli. Vodstva veteranskih organizacij so svoj pomislek na te omejevalne spremembe že izrazila in sam k temu nimam kaj dodati, saj sem svoj pogled na to povedal v samem uvodu.

Ob vsem tem želim opozoriti na pojav množičnosti in v njej ločevanja v statusu članov naše organizacije. Potrebno je biti pozoren, da s preobširno razlago izraza "veteran" ne razvrednotimo vlogo tistih, ki so se z orožjem v roki uprli takratnemu nasprotniku in napadalcu. To je pomembno tako z vidika iskanja rezerv kot z vidika pravičnosti. Iskati je potrebno rešitve, ki bodo potrjevale prispevek vseh, ki so v osamosvajanju in Vojni za Slovenijo sodelovali. Prav tako to naj ne povzroča novih sporov, ki bi slabili položaj in ugled veteranov in same organizacije in prepričan sem, da skupaj lahko najdemo najboljše rešitve, katere pa prav gotovo niso v omejevanju ali ukinjanju že pridobljenih pravic, katere so že do sedaj bile skromne.

 

Sprememb je potreben tudi naš Statut, saj so v obdobju od nastanka oz. sprejetja le tega nastale večje spremembe v našem okolju, predvsem pa ugotovitve, ki narekujejo nekatere nove načine delovanja. Ob tem naj poudarim, da so določila samega Statuta živa in ne pomenijo, da so po sprejetju trdno zabetonirana in niso možne spremembe. Nasprotno, ob različnih ugotovitvah potreb po boljših rešitvah jih iščimo, se dogovarjajmo in sprejmimo tiste, ki bodo ocenjene kot najboljše. Danes, ko sprejemamo nov Statut posebej izpostavljam organizacijski vidik oz. samo organiziranost naše zveze, o kateri se je potrebno bolj vsebinsko in temeljito pogovoriti. S sedanjo organiziranostjo ohranjamo model organiziranosti Teritorialne obrambe in organizacije MSNZ v nekem zgodovinskem obdobju (do leta 1990) ter kot takšna ima in seveda mora imeti močan simbolni pomen. S širitvijo vloge in nalog veteranske organizacije tudi na druga področja-šport, kultura in tudi na organiziranost upravne ureditve Slovenije, se pojavljajo želje po večji avtonomiji posameznih "krajevno organiziranih" oblikah delovanja, kar ni narobe. Seveda pa to drobljenje lahko predstavlja zmanjševanje kohezivnosti pokrajinske ali območne organizacije, za kar pa verjamem, da ni namen predlogov tistih, ki o tem razmišljajo. Potrebno je poiskati model takšne organiziranosti, ki bo v skladu z Zakonom o društvih in ki bo povečal učinkovitost in prepoznavnost ZVVS. Imamo številne primere dobrega in učinkovitega delovanja naših območnih organizacij in naj bodo le te primer iskanja ustreznega načina dela. Zato morajo tudi predlagatelji novih društev imeti priložnost pojasniti svoje ideje o novi organiziranosti. Mi se pa moramo zavedati, da je Zveza veteranov močna toliko, kot so močne našeo bmočne organizacije. Potrebno je temeljito razmisliti in iskati takšno obliko organiziranosti, s katero bomo dosegli še večjo kohezivnost in prepoznavnost, ne pa novih delitev, najmanj pa tistih, ki so povzročeni iz političnih in strankarskih razlogov.

 

Po definiranju teh nalog želim izraziti svoj pogled tudi na različna mnenja, s katerimi nas kritična javnost opozarja, da osamosvojitelji poudarjajo svoje zasluge za pridobitev "nekaj več", kot pripada ostalim državljankam in državljanom, ne glede na razmere.To preprosto ni res! Izražamo svojo skrb za naše soborce, člane naše organizacije in za svojce tistih, ki so za to državo dali svoja življenja. In če jim naša država v tem trenutku zaradi krize ne more pomagati, to ne pomeni, da tega ne bomo izpostavljali. Mi to ne samo lahko, ampak smo dolžni to poudarjat, moramo pa nekaj storiti tudi sami. Tudi majhna in simbolna pomoč v težkih trenutkih veliko pomeni! Na to sem opozoril v svojem uvodu in to poudarjam ponovno: bodimo solidarni v teh težkih razmerah do vseh ljudi, s katerimi sobivamo.

Kajti zelo pomemben je občutek, da človek ni sam in da so sedaj, ko ga država ne potrebuje, vsi nanj pozabili. Ta naloga je še posebej pomembna za naše območne organizacije in njihova vodstva, saj le ti najbolje poznajo razmere v svojem okolju in tiste veterane, pa tudi pripadnike takratne TO, ki so sodelovali v vojni, pa iz razno raznih razlogov niso naši člani, potrebujejo pa našo pomoč. Marsikdo ni vešč iskanja statusnih in drugih pravic in pomoč organizacije bi bila ne samo dobrodošla, ampak tudi potrebna. Zato je potrebno biti pri delitvi finančnih sredstev kar se da pozoren in nameniti del sredstev tudi za opisane primere. Sedanji sklad pri Zvezi, namenjen ravno za takšne primere, je potrebno z vnašanjem določenih sprememb ohraniti. To je naša moralna, etična in tovariška dolžnost!

 

Ker sem se dotaknil tudi aktivnosti naših območnih organizacij, bi rad poudaril pomen dobrega sodelovanja tako z ostalimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami kot tudi drugimi organizacijami civilne družbe. Tako je sodelovanje z župani in organi občin izjemnega pomena in brez njihovega sodelovanja si težko predstavljam uspešno delo naših organizacij. Ob tem izpostavljam še dodaten razlog, čeprav nas poznajo pod imenom "veterani" smo tudi prostovoljci. In prostovoljstvo je v Sloveniji posebna vrednota, katero moramo negovati in to je za lokalne skupnosti dodaten razlog za dobro sodelovanje in podporo našim organizacijam.

Izjemnega pomena je tudi sodelovanje z gospodarskimi organizacijami, saj je vsaka naša aktivnost odvisna od podpore naštetih organov in organizacij.

Rezultati takšnega pristopa so se pokazali ob številnih primerih in ob različnih prireditvah, kar pomeni, da to odločitev in prakso uresničujemo tudi v prihodnje.

 

V primeru uresničevanja in seveda poglabljanja takšne prakse, bi naša veteranska  organizacija lahko bistveno in predvsem pozitivno vplivala na naslednje in sicer na:

 

 

1. Ohranjanje zgodovinskega spomina

 

Potrebno je ohranjati zgodovinski spomin in izročilo dosežkov veteranov, vendar na verodostojen in časten način, ki izhaja iz spoštovanja in dostojanstva tako do veteranov kot civilne družbe, kar pomeni, da moramo sodelovati tako z uveljavljenimi raziskovalnimi institucijami kot širšo javnostjo, saj veterani predstavljamo pomemben znanstveno-raziskovalni vir. Kot primer naj navedem lansko jubilejno leto, ko je bilo postavljenih lepo število spominskih obeležij ter napisanih in izdanih raznih zbornikov, knjig in v njih zapisanih pričevanj neposrednih udeležencev osamosvojitvene vojne. Tudi razni pogovori, posveti in okrogle mize so veliko prispevale k spoznanjem tistega časa. Pomemben sestavni del tega so tudi proslave in svečanosti, ki jih organizira bodisi država in so opredeljene kot državne prireditve, pa tudi naše območne organizacije v sodelovanju z drugimi veteranskimi organizacijami.

Ravno pri ohranjanju zgodovinskega spomina želim izreči svoje ne strinjanje z načinom izbiranja članov Odbora za organizacijo državnih proslav, katere član je  bil do sedaj tudi predstavnik ZVVS. Izločen je nekdo, ki lahko verodostojno, kot neposredni udeleženec vojaške oborožene strukture, ki se je imenovala Teritorialna obramba in je z orožjem v roki podpirala osamosvojitev, s svojim poznavanjem takratnega časa in dogodkov verodostojno pomaga pri iskanju najboljših rešitev, pomembnih za ohranitev čim bolj poštenega zgodovinskega spomina. Takšen odnos do organizacije ni pošten, je nekorekten in kaže na zanikanje prispevka veterank in veteranov vojne za Slovenijo !

 

2. Prenašanje vrednot in izkušenj veteranov

 

Aktivno moramo sodelovati pri prenašanju vrednot in izkušenj na mlajše generacije tudi z dopolnjevanjem učnih programov in učbenikov, kar je mogoče le v sodelovanju z našim šolskim sistemom ter na skrajno umirjen in dostojanstven način. Takšen naj bo tudi naš odnos do raznih izključevanj, o katerih sem ravnokar govoril - pošten, umirjen in dostojanstven!

 

Premalo smo prisotni tudi pri vrednotenju in ohranjanju spomina na obe svetovni vojni, veliki moriji v Evropi 20.stoletja in glede na to, da so se ravno na našem ozemlju vodili pomembni spopadi, je to priložnost, da se v ohranjanje spomina na te dogodke bolj aktivno vključimo. Sto letnice I.svetovne vojne kot tudi posameznih velikih bitk in bojev, v katerih so umirali tudi slovenski vojaki, ki se nam bližajo, bodo v prihodnjih letih nudile veliko možnosti za naše aktivno vključevanje, tako doma, kot tudi na mednarodnem področju, saj se bodo temu spominu pridružile države, katerih vojaki so prav tako umirali v tej moriji. Izkušnje kažejo, da je želja po poglobljenem razumevanju pomembnih vojaških dosežkov veliko, s čimer bi se lahko pomembno, v pozitivnem smislu, spremenil tudi odnos do domovine.

Takšne aktivnosti bi lahko poglobile domoljubno čustvo med mladimi, ki ga dokazano primanjkuje. To vključuje tudi potrebo po jasni in javni obsodbi vseh deviantnih pojavov v družbi, ki niso v skladu z našimi pozitivnimi vrednotami, ki so nas vodile ob oboroženi podporiosamosvojitvenim procesom in Vojni leta 1991.

 

3. Vezni člen med obrambnim sistemom in civilno družbo

 

Veteranske organizacije morajo predstavljati pomemben vezni člen med sodobnim obrambnim sistemom, še posebno Slovensko vojsko, in civilno družbo. Mnogi vojaški sociologi, polemologi in obramboslovci nenehno opozarjajo, da profesionalizacija oboroženih sil pomeni trganje vezi med vojsko in civilno družbo, kar se neposredno odraža pri celotni javni podobi obrambnega sistema. Aktivno sodelovanje veteranskih organizacij s Slovensko vojsko lahko le to pomembno izboljša, saj veteranske organizacije predstavljajo pomemben del pri izgradnji vojaške identitete in vojaških tradicij in obojega v Sloveniji primanjkuje. Iskati je potrebno tudi možnosti, kako pritegniti sedanje pripadnike naših obrambnih sil po njihovem odhodu iz vojaške službe. To velja posebej za vojake, ki se ne morejo včlaniti v vrste ZSČ, kakor tudi in še posebej za tiste, ki so sodelovali v različnih mednarodnih operacijah in misijah. Navedena kategorija tistih pripadnikov Slovenske vojske, kateri iz različnih razlogov odhajajo iz vojaške organizacije, bi lahko pridobila status ali naziv "veterana SV". Seveda je potrebno proučiti, v kakšni organiziranosti bi lahko sodelovali in ali sploh obstaja interes za kaj takšnega. Vsekakor pa v tem predlogu vidim še bolj poudarjeno možnost skupnega negovanja spomina na čas, prebit v SV, predvsem pa možnost, da to počnejo skupaj s tistimi, ki so se z orožjem v rokah borili za lastno, slovensko vojsko. Potrebno je sodelovati tudi pri oblikovanju t.i. "strateške rezerve", kar bo imelo velik pomen za nacionalno obrambo in istočasno bo to še ena živa vez med vojsko in civilno družbo.

 

4. Veteranske organizacije kot točka druženja v civilnem življenju

 

Veteranske organizacije predstavljajo točko druženja in sodelovanja veteranov v civilnem življenju, kajti v tradicionalnih demokracijah je normalno spoštovati dosežke vseh veteranov. Sam smatram, da je še veliko tistih, ki so na različne načine sodelovali v pripravah na osamosvojitev in v sami osamosvojitveni vojni, pa se iz različnih razlogov niso včlanili v našo zvezo. Naloga naših, predvsem območnih organizacij in seveda vseh nas je, da te ljudi poiščemo in jih povabimo, naj se nam pridružijo. Vložiti je potrebno več truda v oživitev dela sedanjih sekcij znotraj zveze. Naj omenim sekcijo MSNZ, izredno aktivno še pred nekaj leti, danes pa nekoliko manj. Kritični pogledi nanjo, ki so bili izraženi v želji, da bi prišli čim bližje zgodovinski resnici glede ustanovitve in njenih aktivnosti v letu 1990, ne smejo biti razlog, da so zamolčani ljudje, ki so oz. smo izpostavili svoja življenja in življenja članov svojih družin. Vsi takšni "prepiri" povzročajo negodovanje tako znotraj naših organizacij kot tudi v javnosti. To ne pomeni samo izgubo ugleda posameznikov, ki so vključeni v takšne razprtije, ampak tudi ugleda celotne Zveze. To nam ni potrebno in čas je za temeljit razmislek in lastne odločitve posameznikov, kako naprej.

 

Naj se vrnem k spoštovanju dosežkov veteranov. Med ostalim je tudi med nami  ustvarjen vtis, da veterani nismo dovolj vključeni v obeleževanje najpomembnejših dogodkov, ki se vsako leto organizirajo v državi. Z izključitvijo našega predstavnika iz odbora za pripravo državnih proslav se ta občutek samo še poglablja. Prav tako velikokrat slišimo ocene, da se o naših dosežkih ne govori dovolj. Vse to lahko spremenimo le ob medsebojnem spoštovanju in priznavanju opravljenih dejanj takrat, ko je slovenskemu narodu grozilo obdobje raznovrstnega podrejanja pa tudi njenega uničenja.

 

5. Negovanje spoštovanje in izražanje pietete

 

Ko razmišljam o negovanju spoštovanja in izražanju pietete, imam v mislih bolj izraženo ali bolj vidno početi marsikaj, kar nekatere naše veteranske organizacije že počno. Izpostavil bi le eno od teh aktivnosti in sicer skrb za vojaške spomenike in vojaška pokopališča. S takšnimi dejanji se neposredno gradi pieteta in predvsem spoštovanje do tistih, ki so na oltar domovine dali največ, kar so imeli-lastna življenja.

 

In kako vse našteto-in verjetno še kaj-uresničiti?

To bo naloga novega vodstva ZVVS. Kar se je začelo graditi leta 1993, ob ustanovitvi naše stanovske organizacije ZVVS, je potrebno nadgrajevat. Tisti, ki bomo danes izvoljeni v nove organe, moramo nadaljevat to, kar je bilo takrat začeto in kar se je razvijalo vsa ta leta. Nič prelomnega se ne dogaja danes, danes bo samo izvoljeno novo vodstvo, kateremu nalagate  odgovornost, nadaljevati delo, ki ga je opravljalo do sedanje vodstvo. Pred nami so številne naloge in prepričan sem, da jih bomo zmogli.

  

ZAKLJUČEK

 

Zavedam se, da se v svojem predlogu programa nisem opredelil še do marsikaterih nalog, ki jih naši člani vidijo v še nekoliko bolj izostreni obliki in vsebini. Kot eno izmed teh nalog naj omenim skrb za racionalnost in transparentnost porabe finančnih sredstev. Prav bi bilo, da novo izvoljeno vodstvo dobi vaše zaupanje o ponovnem razmisleku, kako najbolj racionalno razporediti finančna sredstva na posameznih postavkah, ne spreminjajoč višino načrtovanih prihodkov in odhodkov. Zavedam se namreč, da se bo višina sedaj dodeljenih sredstev iz državnega proračuna zaradi uravnoteženja javnih financ še spreminjala in bodo potrebne spremembe tudi pri načrtovanem programu aktivnosti. Ob tem pa bom poskusil zagotoviti, da bo znižanje finančnih sredstev, namenjena območnim organizacijam, med zadnjimi ukrepi,ki jih bomo morali sprejeti.

 

Spoštovane veteranke in veterani,

 

prepričan sem, da je predlog programa solidna podlaga za nadaljnjo obravnavo in popolnoma odprto za različna dopolnila. Izvajanje temeljnih nalog bomo gradili na statutarnih opredelitvah in tisti, katerim bo zaupano vodstvo ZVVS in njenih pomembnih delovnih teles, bodo prav gotovo imeli nalogo poskrbeti, da bo program vsebinsko po "meri članstva in celotne organizacije" ter da bo uresničljiv. To seveda ne bo odvisno samo od predsednika in ožjega vodstva, ampak od vseh članov zveze. In seveda od tistih, ki so vlogo in naloge veteranske organizacije zapisali v Zakon o vojnih veteranih in ga v našem najvišjem zakonodajnem organu tudi sprejeli.

Povedati pa je potrebno tudi, da kljub izvolitvi na tem spoštovanem zboru, to ne pomeni tudi obstati in ostati na teh funkcijah, katere ste nam ali nam boste danes zaupali. Vedno obstaja možnost, da svoj mandat, v primeru ne uresničevanja zavez tudi predčasno končamo. To velja za vsakega izmed nas. Sam pa obljubljam, da bom napel vse sile in vse svoje moči za ohranitev doseženega v ZVVS in okrepitev našega skupnega delovanja v prihodnje.

 

 Vir: OZVVS Murska Sobota